Blog Template

RGT Runda - virtualni krog - by Marjan Ribič

žiče
oplotnica

Na RGT aplikaciji potekajo vsak ponedeljek virtualne dirke in 06. januarja sem se udeležil KONJIŠKE RUNDE. V toplih mesecih jo vozimo na prostem, v zimskem času se pa vozi VIRTUALNO. Za virtualno dirkanje se potrebuje pametni trenažer, prenosni računalnik, pametni telefon in monitor. Virtualna trasa je zelo podobna realni trasi prav tako pa je RGT aplikacija podobna aplikaciji ZWIFT, mi je pa všeč pri RGT ker prikazuje koliko km je še do cilja in po mojem mnenju ima bolj realne % naklonom klancem. lp











mangart tour s kolesarskim klubom rogla - by tilen ločnika duller

10.8.2020 Mangart tour s kolesarskim klubom Rogla. 


Slovenska klasika, kot jo imenujejo kolesarski zanesenjaki predstavlja resen vzdržljivostni podvig vsakega kolesarja. S kolesarskim klubom Rogla kolesarim že celo letošnje poletje, sedaj pa sem se odločil, da se udeležim prvega večjega dogodka. 

V zgodnjih jutranjih urah smo se odpravili proti Kranjski Gori do jezera Jasna, kjer je bil naš začetek. 

Po uvodnih metrov se je pred nami že pojavil klanec proti prelazu Vršič. Ker je bil to šele začetek smo se ga lotili zlagoma, pa vendar smo bili najhitrejši na vrhu v slabi uri. 

Gre za lep klanec, svoj čar pa dodajo okoliške gore in znamenite tlakovane serpentine, ki vodijo na Vršič.

Po manjšem postanku smo se odpravili na drugi konec proti dolini reke Soče. Res zanimiv in precej dolg spust. V nadaljevanju nas je čakalo še nekaj razgibane poti, ter vznemirjenje pred vrhuncem naše poti vzpon na Mangartsko sedlo. Gre za 17 kilometrov dolg klanec z povprečnim naklonom 8%.

Ponekod lahko zasledimo, da je klanec dolg 21 kilometrov, kajti cesta se dviga že pred samim uradnim začetkov klanca v Logu pod Mangartom.

Tako je sledilo zame več kot ura in pol mučenja po prelepi alpski poti s številnimi naravnimi predori ter izjemnimi okoliškimi gorami na vrh Mangartskega sedla, na nadmorski višini 2055 metrov. Po malce večjem postanku pri koči na Mangartu je sledil spust in odhod na prelaz Predel v Italijo. Sledilo je še okoli 30 km poti mimo Trbiža nazaj proti Kranjski Gori, po urejeni kolesarski poti vse do našega izhodišča pri jezeru Jasna. Skupaj 110 prevoženih kilometrov za posladek pa še skok v jezero Jasna, ki je imelo prijetnih 15 stopinj?. Vreme nam je na žalost odpihnilo nov kolesarski podvig ta konec tedna, ko smo se nameravali odpraviti v Avstrijo na znamenito goro Grossglockner ali po slovesko Veliki Klek do nadmorske višine dobrih 2500 metrov. A vendar ta gora ostaja v letošnjem planu, tako da upajmo, da bo vreme naslednjič bolj naklonjeno nam kolesarjem.











Kolesarska Diagonala - by tilen ločnika duller

118652402_1163814337337640_2987728663087384225_n
118628528_1163814747337599_7199464277224808080_n

Kolesarska diagonala Hodoš-Portorož 


Prevoziti 360km s kolesom in to z povprečno hitrostjo 30km/h od skrajne severovzhodne točke Slovenije do skrajno jugozahodnega dela Slovenije meji na znanstveni fantastiki. 

Pa vendar vse več in več je uspešnih poizkusov kolesarjev, ki se podajajo na tako dolgo pot. 

V kolesarskem klubu Rogla smo si upali sprejeti takšen izziv in začeli svojo pot v nočnih urah ob mejnem prehodu z Madžarsko v kraju Hodoš. Ker gre za psihološko ogromen izziv, ponekod celo večji kot fizični? je bilo potrebno predvsem v nočnih urah pravilno razporediti moči. Ker sem imel ob sebi izkušene kolesarje je bilo vse skupaj lažje. In ta del poti je bil najlepši. 

Prazne ceste, kot da je vse tvoje. Med postanki pa tudi ni manjkalo smeha in veselja, sploh v Slovenjskih Konjicah, kjer smo se malo pohecali, da bi morali vmes iti še na Roglo, ker drugače nebomo naredili veliko.

Tako so ure in kilometri minevali, za kar na začetku nemorem trditi. Kljub vsemu se je v popoldanskem času začela poznati utrujenost, za kar je bila kriva tudi vročina in pa seveda notranjski klanci. Ob prihodu na zadnji postanek pa se je že začela čutiti manjša evforija, ob prihodu na obalo pa smo si že začeli podajati roke v znak zadovoljstva.

Sledila je še parada šampionov ob obali do Portoroža in pa seveda nazdravljanje ob pivu na portoroški obali. Skupaj 360km. Za hrano in pijačo je bilo ves čas poskrbljeno, za kar gre zahvala spremljevalni ekipi in njihovim šoferjem Ker smo med potjo srečali tudi fanta s sladkorno boleznijo tipa 1, smo tako naše kilometre podarili v dobrodelne namene.











EVERESTING - by Damjan Slivečka

120035480_2128383977294089_8471488215218465041_n
120009005_2128384020627418_5869482194645503904_n
120049123_2128384043960749_1650890374153788423_n
120064916_2128383947294092_7183302290828304119_n

Everesting, 

preprost v opisu, vendar eden težjih izzivov nasploh. Izbereš si hrib ter kolesariš gor in dol, dokler ne nabereš 8848 m višinske razlike, kar je enako višini gore Everest (https://everesting.cc/).

 Ideja se mi je porajala že kakšno leto, koštrunski opis Everestinga pa me je zvabil k akciji (Igor R. in Janez B.). Pri iskanju trase sem se odločil za domači hrib Roglo (kaj pa drugega), izbran termin pa se je izkazal za malo prepozen, saj so bile napovedane že dokaj hladne temperature. 

Prav tako me je čakala gosta megla, visoka vlažnost ter kratek dan. 


Aktivna priprava na izziv se je začela v začetku tedna, ko sem dal kolesarskim prijateljem slutiti, da se nekaj pripravlja. Tako sem preveril traso na spletni strani organizatorja izziva, pripravil opremo, naročil dodatno prehrano ter pregledal najpomembnejše- kolo TREK EMONDA.

V četrtek zvečer sem napovedal dogodek kolesarskim navdušencem, katerim se iskreno zahvaljujem za podporo. »Kamp« sem si postavil nekaj metrov pod vrhom Rogle v petek, 18. 9. 2020, ob 04.00 uri zjutraj. Na poti sem pregledal traso ter si označil nevarne odseke, saj sta megla in vlaga onemogočala hitre spuste. Za zajtrk sem pojedel jajca, katerim sem tik pred začetkom dodal skledo ovsenih kosmičev. Že prvi spust je dal vedeti, da bom prvotni plan moral prilagoditi.

Prvotno načrtovanim postankom sem dodal krajši postanek po vsakem izmed 21-tih ponovitev. Na vsaki ponovitvi sem premagal 6 km dolgo pot ter nekaj čez 400 m n.v. To se je izkazalo kot zelo dobra odločitev, saj je kombinacija vremenskih razmer, pogojev na cesti, menjavanja oblačil, priprave prehrane ter potrebnega počitka zahtevala dodaten čas. V temnem delu dneva mi je cesto osvetljevala svetilka SIGMA 300, ki se je izkazala že na prejšnjih podvigih. 

Po dveh urah samotnega kolesarjenja ter borbe z meglo in mrazom so se na cesti pojavili prvi vozniki, ki so odhajali na delo. Lepo je bilo začutiti utrip dneva ter dvigovanje megle v pasovih. Na delo je prišel tudi vzdrževalec ceste s traktorjem, katerega sem srečeval na poti do tretje ure popoldan. Me prav zanima, kaj si je mislil o kolesarju. Prvih pet ponovitev sem popil 4 male 500 ml bidone tekočine (kombinacija Carbonic in SiS) ter pojedel 3 manjše pred pripravljene sendviče z marmelado ter arašidovim maslom. Tako sem se izogibal energijskim gelom katere sem začel vključevati v prehrano šele pozno popoldan. Hrane med spusti nisem užival zaradi varnosti. Ob osmih zjutraj je GARMIN kazal slabih 2200 m premagane višinske razlike. Senzorja srčnega utripa nisem priključil, saj sem ugotovil, da je tako baterija računalnika GARMIN varčnejša, z leti pa sem se tudi naučil poslušati srce med obremenitvijo. Po izzivu je GARMIN kazal še zmeraj 57 % razpoložljivost baterije. V naslednjih ponovitvah sem si privoščil sendviče s pršutom ter ob 11.30 nekaj kosov pice, ki mi jo dostavita Gašper ter Mirjana. Nadaljujem z vožnjami ob bolj prijetnih temperaturah okoli 20 st., kar je že omogočalo hitrejše spuste. Po 10-tih ponovitvah ob 12.30 sem imel premaganih slabih 4400 m n.v. ter prevoženih 125 km. Na obratu me čaka Zlatko Š. ter kasneje še Rok S., katerima se nato izmenično v znak podpore pridružujejo tudi ostali kolesarski prijatelji. Uroš O., Uroš G. ter Tilen D.L. se mi pridružijo na kolesu ter odvrtijo nekaj vzponov.

V popoldanskem času pridejo zadevo podpret s Haribo bomboni in coca-colo tudi Gašper J., Davorin F. ter Diana z dodatno dozo trde hrane-šniclom. Kljub predvidenem tempu vzpona 10 km/h sem preračunal, da se bo izziv zavlekel vsaj do desete ure zvečer. Preverim stanje baterije na GARMINU ter stanje svetilke. Svetilko sem kasneje priklopil na zunanji polnilec. Na enem izmed zadnjih vzponov se srečam še z zadnjim avtobusom iz Rogle, kateri mi potrobi v pozdrav (Matej V.-Čoki). Pred 18-tim vzponom se ponovno oblečem v dolga oblačila, kar pa ne naredi spuste nič bolj prijazne. V bistvu ni bilo spusta, da si nebi čim prej želel, da se konča. Na koncu me presenetijo še družina ter Teo L. s spominsko majico v izdelavi KK Rogle. Zapisano je namenjeno vsem, ki so se spraševali, kaj počnem ter tistim kolesarjem, ki se motivirajo za podoben podvig. EVERESTING za rekreativce ni nemogoč, je pa treba nekaj trme ter odločenosti, da ga izpelješ. Glede na podatke omenjene spletne strani, ki je potrdila izziv sem postal 59. Slovenec, ki je opravil s kolesarskim EVERESTINGOM. Za kolesarske debate tako ostane še veliko občutkov ter izkušenj in pa nekaj statistike. Prevožena razdalja: 261 km, premagana n.v.: 9229 m, čas podviga: 18 ur in 26 min, povprečen naklon: 7 %, povprečna temperatura: 10 st. C, povprečna hitrost vzpenjanja: 10 km/h. Kdo je naslednji?