Zdravo pridem čez 24 ur – Bike Paking po štajersko

“S kolesom in prtljago na pot” – ideja, ki je že večkrat bila v glavi a zaradi raznih (za lase privlečenih) izgovorov nikoli izpeljana. Tokrat pa odločno zares.

Iz vseh “znanstvenih del”, ki jih nudi Youtube in splet sem lahko samo spoznal, da nimam pojma kaj delam. Je pa res, da je vsak stvar enkrat prvič.

Izbira ture je bila dokaj enostavna v 24 urah pač ni možno sanjati o eksotičnih destinacija in je padla na krog preko Ponikve, Dramelj nazaj na Žičko Kartuzijo z nočnim taborom v naravi in domov. Zdaj pa dalje – Oprema – klasika kot za vsako pot: Spalna vreča, Podloga, Nekaj za preoblečt, suha hrana, rezervna voda, osnovno orodje, dodatne baterije. Skratka nič posebnega če potuješ za avtomobilom. V precejšnjem nasprotju z opremo je prostor, ki sem ga imel na razpolago: Kolo, potovalna vrečka spredaj, zadaj in prostor na zgornji prečki. končno so bile koristne neskončn ure tetrisa. Prvi krog nalaganja kolesa ni dokumentiran, ker nisem specialis za komedije. Končni rezultat je bil uspešen, spalna oprema, lonec, hrana spredaj in oblačila, rezervna oprema, svetilka zadaj. Na zgornjo prečko šotor. Pri tem so bile izredno koristne vezice z ježeki (po Hofer ceni 🙂). Glede na dobro poznano turo in njene posebnosti vožnji kot taki nisem posvečal posebne pozornosti. Odločil sem se, da pot kot prvo Bike paking avanturo dodatno popestrim z obiskom znamenitosti, ki jih v naši okolici ne manjak a si nikoli ne vzamemo časa zanje. Hitro so bil izbrane tri znamenitosti: Slomškova Domačija, Partizanska bolnica Zima in klassika naših krajev Žička kartuzija. Tura dorečena, kolo zloženo, kaj še lahko gre narobe? Najslabše vprašanje, ki si ga lahko postaviš pred odhodom…

Po slabo prespani noči sem se zbudil v jutro, ki je bilo rezultat optimizma – megla, hlad, pršenje. Prosto po pregovoru ni slabega vremena so samo neprimerna oblačila krenem na svojo “avanturo” po domačih krajih. Prvi kilometri so minili predvsem pod znakom navajanja na natovorjeno kolo. Obnašanje se precej spremeni in se ga je potrebno navaditi. Prvotni občutek nestabilnosti zamenja veselje kratke 24 urne avanture. Po prilagoditivi hitrosti na potovalni tempo in dojemanju, da čas ni pomemben se odločim za prvo postojanko – S caffe Žiče in končno jutranjo kavo. Prvo novo spoznanje je popolnoma drugačen odziv okolice na kolesarja. Na enkrat nisem več bil moteč element v cestnem prometu ampak avaturist, ki odkriva deželo. V S caffe seveda srečam sorodno dušo kolesarja in ob klepetanju popijeva skupaj kavo. Čas je postal vse bolj relativen in ve tem duhu preverim opremo, zapnem torbe in nadaljujem pot. Preko Loč proti ponikvi. Naslednje spoznanje o Bike pakingu ni pustilo dolgo čakati na sebe, cca 15 kg dodatne teže na kolesu neposredno vpliva na sposobnost vspenjanja v strminah. Potrdila se je odločitev za Gravel kolo kot spremljevalca na poti. Po preskusu šodra na gradbišču proti Ponikvi sem pot nadaljeval proti prvi znamenitosti – Slomškovi domačiji. Po prijaznem sprejemu kustosinje in ogledu zbirke, katere ogled lahko samo priporočam, sem nadaleval pot proti Bolnici zimi. Pot brez pomočnika Googla ne bi našel. To žal velja za vse točke na poti, kot tuji turist bi imel precejšne težave bilo kaj najti. Sicer se društva trudijo po svojih močeh a se da še dosti stvari izboljšati.

Pot sem po poznani poti nadaljeval proti Žički Kartuziji in prostoru za prenočitev. Priprave za noč so bile zanimive – sploh če šotor prvič postavljaš. Dobra stran šotorenja daleč od civilizacije je, da ne pristaneš na Youtube. Sledilo je priprava makaronov iz vrečke in turistični ogled Kartuzije. Kot tipičen turist sem denar za vstopnino prihranil in si raje privoščil hladno pivo. Noč sam v šotoru ima svoj posebn čar ali izziv in je zahtevalo vsaj kašno uro navajanja pred spancem. Po kratki noči, obisk neznanega nekaj okoli šotora mi je noč prcej skrajšalo, je sledilo pospravljanje, pakiranje in odhod proti domu nakateri sem iskoristil kolesarske poti, kot pravi turist. Končni cilj je bil seveda Konjiški trg.

Zaključek. Draga oprema za avanturo ni potrebna, strmenje v tujino ni nujno doma imamo še dovolj za odkrit, Gravel kolo ima svoje opravičili in najvažnejše – naslednjič ostane šotor doma in v planiranje zajamem iskanje prenočiš z trdo streho.

Bik paking – absolutno top.